VARNO IN STROKOVNO DO BELEGA NASMEHA

Evropska direktiva o izdelkih za beljenje zob, ki vsebujejo vodikov peroksi

Zdravi, beli in bleščeči zobje so želje mnogih pacientk in pacientov, tako starih kot mladih. Zato ni presenetljivo, da je postopek beljenja zob  najpogosteje izvajan zobni lepotni poseg na svetu in da se je po uradnih podatkih ameriške akademije za kozmetično zobozdravstvo ( AACD) število beljenj povečalo za 300% v zadnjih nekaj letih. Želja po belem zobovju je največkrat zahtevani lepotni poseg na zobeh pri mladih do 20 let in tudi pri populaciji med 20 in 50 letom.

Včasih je veljalo, da je le rumen zob zdrav, a danes se je  z napredkom na področju zobozdravstva razvilo tudi varno in neškodljivo beljenje zob. Seveda pa pazljivost ni odveč saj je beljenje zob poseg, ki mora biti opravljen strokovno in varno, ter tako sodi pod nadzor zobozdravnika in v zobozdravstveno ambulanto. In to ne samo zaradi varnosti in učinkovitosti ampak tudi zaradi strokovneg znanja, ki je vodilo pri estetskih odločitvah.

EVROPSKA DIREKTIVA O IZDELKIH ZA BELJENJE ZOB, KI VSEBUJEJO VODIKOV PEROKSID

Zaradi vse večje nekontrolirane in največkrat napačne uporabe belilnih sredstev za zobe, tako takšnih, ki se kupijo v prosti prodaji ( in jih uporabnik sam nanaša doma s pomočjo priloženih navodila) do takšnih, ki so jih uporabljali v kozmetičnih  salonih za to neustrezno izobraženi kadri je prišla želja in volja, da se to področje uredi tako, da bo varno in učinkovito za vse paciente.

Svet Evropske unije je 20.11.2011 sprejel Direktivo o izdelkih za beljenje zob, ki vsebujejo vodikov peroksid. Države članice so morale do 30.10.2012 sprejeti in objaviti predpise, ki so bili potrebni za uskladitev s to direktivo.

Direktiva  potrjuje, da je koncentracija do 0,1% vodikovega peroksida, prisotnega v izdelkih za oralno higieno ali sproščenega iz drugih spojin ali zmesi, v navedenih izdelkih varna. Tako se še vedno lahko uporablja v izdelkih za oralno higieno, vključno z izdelki za beljenje zob. Te izdelke lahko pacienti še vedno kupijo v prosti prodaji.

Strožja pa je direktiva pri višjih koncentracijah: uporaba izdelkov za beljenje zob , ki vsebujejo od 0,1% do 6% vodikovega peroksida, prisotnega ali sproščenega iz drugih spojin ali zmesi, je varna, če so izpolnjeni naslednji pogoji: opraviti je potrebno ustrezen klinični pregled za zagotovitev, da ni prisotnih nobenih dejavnikov tveganja ali drugih ustnih bolezni. Izpostavljenost tem izdelkom pa se omeji ( trajanje in pogostnost) z namensko uporabo. Ti pogoji so doseženi tako, da se dostopnost izdelkov s to koncentracijo omeji in niso neposredno dostopni pacientom v prosti prodaji ampak jih lahko kupi le zobozdravnik . Za vsako ponovno obdobje uporaba mora biti prva uporaba pri zobozdravniku ali pod njegovim neposrednim nadzorom. Nato mora zobozdravnik zagotoviti pacientu dostop do teh izdelkov, da zaključi obdobje uporabe. Uporaba teh izdelkov je prepovedana pri osebah mlajših od 18 let.

Direktiva tudi jasno določa, da mora biti natančna koncentracija vodikovega peroksida, prisotnega ali sproščenega iz drugih spojin ali zmesi v teh izdelkih jasno navedena na etiketi. Poleg tega mora biti na etiketi še jasno navedeno naslednje: da je uporaba za osebe mlajše od 18 let prepovedana, da je izdelek v prodaji le za zobozdravnike in da je za vsako obdobje uporabe, prva uporaba dovoljena le zobozdravnikom ali pod njihovim neposrednim nadzorom.

Vse te zahteve so bile sprejete in potrjene z namenom , da se zagotovi pravilna namenska uporaba izdelkov za beljenje zob in s tem večja učinkovitost pa tudi varnost.

Na hitro o glavnih vzrokih zabarvanosti zob:

  1. notranji madeži: ali notranje obarvanje zob je največkrat posledica jemanja določenih antibiotikov, tetraciklinov, predvsem v otroštvu, ko še poteka razvoj zob. So pa zadnje raziskave pokazale, da lahko tetraciklini zabarvajo tudi popolnoma razvite zobe odraslih, zaradi mikrocirkulacije krvi v pulpi zoba. Vzrok notranjih madežev sive, rjave do celo črne barve pa lahko povzročijo tudi prevelike količine zaužitega fluora. Madežev tega tipa pri nas praktično ni, je pa bolj pogost v Združenih državah Amerike, saj tam fluor marsikje dodajajo vodi in hrani. Ti madeži so tudi najbolj neodzivni na vse vrste beljenja.
  2. zunanji madeži: so večinoma posledica uživanja močno pigmentirane hrane in pijače: kava, rdeče vino ter seveda kajenja. Na začetku se ti madeži enostavno odstranijo s čiščenjem, kasneje pa se odzivajo tudi na beljenje.
  3. poškodbe zob: polomljeni, udarjeni ali odkrušeni zobje lahko prav tako spremenijo barvo. Na začetku se obarvajo rdeče, kar je posledica razlitja pulpe po zobni kroni, kasneje pa preidejo v sivo do črno barvo, zaradi odmrtja zoba. Take mrtve zobe najlažje pobelimo z metodo notranjega beljenja. Podobna sivina je lahko tudi posledica velikih in starih amalgamskih plomb.
  4. staranje: je naraven in fiziološki proces katerega del je tudi vedno večja obarvanost zob. To je posledica poroznosti zob, saj sčasoma površinsko zabarvanje ( leta in leta kajenja, kave, rdečega vina, borovnic,…) začne pronicati v notranjost zoba.
  5. genetski: nekateri ljudje se enostavno rodijo z zobmi, ki niso prav bele barve. Barva njihovih zob prehaja od rumene do sivo bele barve.

 

Poznamo več metod beljenja, vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti.

  1. beljenje v ordinaciji: poseg se izvaja v ordinaciji, rezultati pa so vidni takoj, saj gre tu za precej višje koncentracije vodikovega peroksida, od 10% pa tja do 38% . Sam postopek traja eno do dve uri, odvisno od  sistema, ki ga zobozdravnik ima. Vsem pa je skupno sledeče: zobozdravnik najprej zaščiti vsa mehka tkiva ( da ne pride do stika belila z dlesnijo), nato na zobe nanese belilni gel. Le-tega nato aktivira s svetlobo določene valovne dolžine ( belilne luči ) ali laserjem. Sam nanos belila se nato večkrat ponovi, svetloba, oz. laser pa ojačata in pospešita proces beljenja. Zato so tudi rezultati vidni takoj. Z razvojem belilnih gelov pa so sedaj tudi taki, ki za svoj učinek ne potrebujejo več aktivacije s svetlobo, in dajo odličen rezultat že s samim nanosi. Glavna prednost tega načina je da je to najbolj varen in učinkovit način beljenja zob, poleg tega so rezultati takoj vidni, sodelovanje pacienta za končni rezultat ni ključno, saj postopek izvede zobozdravnik, le enkratno skelenje ob postopku  beljenja. Glavna slabost pa je, da je to običajno najdražji način beljenja.
  2. beljenje z individualnimi šablonami: po odvzetem odtisu zob zgornje in spodnje čeljusti vam pri zobozdravniku izdelajo individualne šablone, v katere nato pacienti doma sami nanašajo belilni gel in vse skupaj vstavijo v usta. Direktiva določa, da se v teh belilnih gelih lahko uporabljajo koncentracije vodikovega peroksida med 0,1% in 6%. Prva uporaba je pri zobozdravniku, nato lahko pacient le pri zobozdravniku kupi te izdelke za dokončanje obdobja beljenje. Na ta način se izboljša kontrola nad samim posegom, tako z vidika učinkovitosti kot tudi varnosti. Ker je belilni gel  seveda manj koncentriran,  je zato običajno potrebno do 14 dni redne uporabe, da so rezultati vidni. Glavni prednosti sta, da je ta postopek cenejši in pacient sam izbira kdaj v dnevu bo nosil šablone. Glavni slabosti pa, da je potrebno več časa in popolno pacientovo sodelovanje za viden rezultat.
  3. belila v prosti prodaji: so največkrat v obliki zobnih past, gelov, tekočin in trakov. Direktiva določa, da je maksimalna koncentracija vodikovega peroksida v teh izdelkih do 0,1%, zato žal beljenje s temi izdelki ni niti približno tako učinkovito, kot je beljenje pri zobozdravniku. Prednosti tega načina so, da so ta belilna sredstva poceni in lahko dostopna; slabosti pa predvsem , da niso tako učinkovita kot profesionalno beljenje, ni nobenega zagotovila za učinek ter še manj kontrole in varnosti postopka.

Poseg je načeloma primeren za vsakogar, vendar je za učinkovito in varno beljenje najbolje, da poseg opravi zobozdravnik. Le izkušen zobozdravnik lahko pacientu svetuje ali je primeren kandidat za beljenje, še posebno, če je pacient že imel kakšne kozmetično- estetke posege na zobovju. Zobozdravnik bo tako določil kakšno je zabarvanje zob, saj se vsa ne dajo popraviti ali pa se pobelijo neenakomerno, pojasnil vse možne stranske učinke in posledice beljenja, saj se nadomestki iz umetnih materialov kot so krone, luske in bele zalivke, ne pobelijo. Tako je možno, da bo potrebno po končanem beljenju le-te zamenjati, saj barvno ne bodo več ustrezali. Pred samim beljenjem je potrebno popraviti vse kariozne zobe, saj belilo lahko pronica v samo kaviteto in povzroči prekomerno preobčutljivost zoba.

Koliko odtenkov se bodo zobje pri določenem posamezniku posvetlili pa bo težko napovedal še tako izkušen zobozdravnik. Načeloma velja, da vsaj en do dva odtenka, vedno pa je možno postopek čez nekaj tednov ponoviti, če pacient z doseženim odtenkom še ni zadovoljen.

Za dolgotrajno svetlečo belino pobeljenih zob je odločilna ODLIČNA ustna higiena. To pomeni redno ščetkanje, nitkanje in obiskovanje svojega zobozdravnika, ki v rednih razmakih tudi profesionalno očisti zobe. Ni odveč tudi uporaba zobnih past in ustnih vod, ki vsebujejo fluor. Fluor bo utrdil sklenino in jo vsaj delno zaščitil pred kariesom, pomagal pa bo tudi pri občutljivosti in skelenju zob nekaj dni po posegu.

Učinek beljenja traja pri različnih ljudeh različno dolgo. Običajno nekje od 2 do 5 let, ko lahko postopek seveda ponovimo. Vmes pa lahko pri zobozdravniku dobimo  individualno izdelano šablono v katero nato doma vstavljamo manj koncentriran belilni gel  in tako poskrbimo za vzdrževanje. Šablono z belilom vstavimo v usta za čez noč ali dve vsakih nekaj mesecev, oziroma po navodilih zobozdravnika, ki tudi določi koncentracijo, pogostnost in trajanje beljenja.

Naj na koncu poudariva, da je za varen, učinkovit in predvidljiv rezultat beljenja še vedno najbolje obiskati zobozdravnika, saj vam bo le-ta najbolje svetoval kaj je za vas primerno in sam postopek tudi najbolje izpeljal.